Za začetek sta tukaj najini izkušnji. Sva Anja in Damjan in to stran sva izoblikovala, ker nama je 90 dnevna ločevalna dieta resnično spremenila in zelo izboljšala življenje, zato je vse na tej spletni strani izoblikovano izključno na resničnih osebnih izkušnjah. Od začetka sicer nisva zapisovala izgube teže, je pa spodaj graf, kako sva izgubljala težo potem, ko sva začela rezultate beležiti (po ca. 3 tednih). Modra črta je Damjanova, rdeča pa Anjina. V 90 dneh je Damjan izgubil 20 kilogramov, Anja pa 12.
Najin jedilnik med ločevalno dieto je objavljen v rubriki Jedilnik za 90 dni. V jedilniku niso objavljeni vmesni prigrizki, npr. oreščki, ki sva jih jedla predvsem na sadno-zelenjavni dan. Brez oreščkov bi prva dva tedna diete težko zdržala, zato so nama bili res v veliko pomoč.
Koliko strogo sva se držala diete? Ločevanja sva se držala zelo strogo. Na beljakovinski dan nisva pojedla niti dovoljenega kosa kruha, ker bi nama samo “povzročal lušte” in sva se mu raje v celoti odrekla. Nisva pa ločevala posameznih beljakovin in škrobov med seboj, kot to predpisujejo nekatere različice ločevalne diete. Skupaj sva npr. jedla meso, sir, jajca… Jedla sva tako, kakor nama je v tistem trenutku ugajalo. Tudi za večerjo nikoli nisva jedla polovice kosila, ampak sva si skuhala kaj druga. Pila sva samo vodo (1 – 1,5 litra na dan) ali nesladkan čaj in kavo brez mleka (na beljakovinski dan tudi kavo z mlekom), na sadno-zelenjavni dan pa 100% sadne sokove (pomarančni, jabolčni, ananasov, ananasov z dodatkom kokosa).
Če sva bila lačna med obroki, sva si privoščila prigrizek, ki je bil v skladu s tistim dnem, ki je bil na vrsti. Na beljakovinski dan sva vmes pojedla kakšen košček sira, popila malo mleka ali pa kakšen navadni jogurt, včasih tudi tuno iz pločevinke ali kaj podobnega. Na škrobni dan sva med obroki pojedla malo krompirjevega čipsa ali kokic. Na ogljikovo-hidratni dan sva vmes prigriznila kak kreker ali kakšen kos kruha z zelenjavnim namazom, občasno pa sva popila tudi kak gosti sok ali celo kakšno gazirano pijačo, vendar v zelo majhnih količinah (kak deci kot posladek). Na sadno-zelenjavni dan sva sadje in zelenjavo jedla čez cel dan, za kosilo in večerjo pa sva poskusila jesti topel obrok (kuhano zelenjavo, kakšno juho, domač kompot ali pečeno sadje).
Teža nama tekom ločevalne diete ni padala enakomerno. Včasih več kot en teden nisva izgubila skoraj nič, potem pa v dveh ali treh dneh več kot kilogram naenkrat. In potem je naprej spet padalo postopoma. Tu in tam je teža celo šla malo gor, včasih tudi za pol kilograma, potem pa je spet šlo precej dol. Vse to se dobro vidi na zgornjem grafu.
Še vprašanje: koliko sva grešila? Nisva. Grešni dan je bil v 90 dneh le eden in to je bil Anjin rojstni dan. Na ta dan sva si privoščila pico, ki je imela za nadev tudi meso in sir, zraven pa kozarec piva, ki nama ob pici vedno paše in sva se mu uspela sicer v celoti odreči med dieto. In ker je bil grešni dan res samo ta eden, se na tehtnici ni nič poznalo. Sicer pa sva se ločevanja držala 100%, niti malo nisva odstopila, da bi mešala dneve med sabo ali pri kakšni jedi “skozi prste pogledala”. Toliko sva se navadila na ta ločevalni sistem prehranjevanja, da nama je večina jedi celo ljubših, če so ločevalne in sva jih tudi po dieti še jedla na tak način (kitajski riž brez mesa na primer – le zakaj sva prej noter vedno tiščala še meso?).
Videz in počutje sva z ločevalno dieto res zelo zelo izboljšala. Damjan nima več težav s kislino, šport je z manjšo težo občutno lažji (tudi tek, ki ga zares nisva marala, pa nama je nekako prešel v navado) in kupovanje novih oblačil nama je postalo veliko veselje. Res se splača potrudit, je pa res, da sva kar dolgo rabila, da sva v glavi dejansko razčistila, da morava spremenit prehranjevalne navade in življenjski stil nasploh. Ni dovolj samo shujšat. Če se ves čas med dieto veseliš, kako boš po dieti lahko spet jedel pice, hamburgerje in torte, potem se boš zagotovo zredil nazaj. Po dieti sva tudi midva kdaj jedla pico, pa hamburger in torto in podobne stvari, ki jih imava rada. Ampak pica je na jedilniku maksimalno 1x na mesec, pa še takrat si skupaj naročiva 1 in pojeva vsak pol, ker nama je ločevalna dieta toliko spremenila prebavo, da več kot pol pice enostavno ne uspeva pojesti. Karkoli jeva, če ni ločevalno, pojeva neverjetno malo, ker se je telo odvadilo kombiniranih jedi. Zato nikoli ne jejte naprej, ko ste enkrat siti. Recite, naj vam zapakirajo za domov (to se da zmenit v skoraj vseh restavracijah, ne le v picerijah).
To je v grobem najina izkušnja. Če se bova še kaj spomnila, bova še dodala. Upam, da bo komu v pomoč, ko se bo sam boril s kilogrami. Vso srečo vsem 🙂
Za začetek sta tukaj najini izkušnji. Sva Anja in Damjan in to stran sva izoblikovala, ker nama je 90 dnevna ločevalna dieta resnično spremenila in zelo izboljšala življenje, zato je vse na tej spletni strani izoblikovano izključno na resničnih osebnih izkušnjah. Od začetka sicer nisva zapisovala izgube teže, je pa spodaj graf, kako sva izgubljala težo potem, ko sva začela rezultate beležiti (po ca. 3 tednih). Modra črta je Damjanova, rdeča pa Anjina. V 90 dneh je Damjan izgubil 20 kilogramov, Anja pa 12.
Najin jedilnik med ločevalno dieto je objavljen v rubriki Jedilnik za 90 dni. V jedilniku niso objavljeni vmesni prigrizki, npr. oreščki, ki sva jih jedla predvsem na sadno-zelenjavni dan. Brez oreščkov bi prva dva tedna diete težko zdržala, zato so nama bili res v veliko pomoč.
Koliko strogo sva se držala diete? Ločevanja sva se držala zelo strogo. Na beljakovinski dan nisva pojedla niti dovoljenega kosa kruha, ker bi nama samo “povzročal lušte” in sva se mu raje v celoti odrekla. Nisva pa ločevala posameznih beljakovin in škrobov med seboj, kot to predpisujejo nekatere različice ločevalne diete. Skupaj sva npr. jedla meso, sir, jajca… Jedla sva tako, kakor nama je v tistem trenutku ugajalo. Tudi za večerjo nikoli nisva jedla polovice kosila, ampak sva si skuhala kaj druga. Pila sva samo vodo (1 – 1,5 litra na dan) ali nesladkan čaj in kavo brez mleka (na beljakovinski dan tudi kavo z mlekom), na sadno-zelenjavni dan pa 100% sadne sokove (pomarančni, jabolčni, ananasov, ananasov z dodatkom kokosa).
Če sva bila lačna med obroki, sva si privoščila prigrizek, ki je bil v skladu s tistim dnem, ki je bil na vrsti. Na beljakovinski dan sva vmes pojedla kakšen košček sira, popila malo mleka ali pa kakšen navadni jogurt, včasih tudi tuno iz pločevinke ali kaj podobnega. Na škrobni dan sva med obroki pojedla malo krompirjevega čipsa ali kokic. Na ogljikovo-hidratni dan sva vmes prigriznila kak kreker ali kakšen kos kruha z zelenjavnim namazom, občasno pa sva popila tudi kak gosti sok ali celo kakšno gazirano pijačo, vendar v zelo majhnih količinah (kak deci kot posladek). Na sadno-zelenjavni dan sva sadje in zelenjavo jedla čez cel dan, za kosilo in večerjo pa sva poskusila jesti topel obrok (kuhano zelenjavo, kakšno juho, domač kompot ali pečeno sadje).
Teža nama tekom ločevalne diete ni padala enakomerno. Včasih več kot en teden nisva izgubila skoraj nič, potem pa v dveh ali treh dneh več kot kilogram naenkrat. In potem je naprej spet padalo postopoma. Tu in tam je teža celo šla malo gor, včasih tudi za pol kilograma, potem pa je spet šlo precej dol. Vse to se dobro vidi na zgornjem grafu.
Še vprašanje: koliko sva grešila? Nisva. Grešni dan je bil v 90 dneh le eden in to je bil Anjin rojstni dan. Na ta dan sva si privoščila pico, ki je imela za nadev tudi meso in sir, zraven pa kozarec piva, ki nama ob pici vedno paše in sva se mu uspela sicer v celoti odreči med dieto. In ker je bil grešni dan res samo ta eden, se na tehtnici ni nič poznalo. Sicer pa sva se ločevanja držala 100%, niti malo nisva odstopila, da bi mešala dneve med sabo ali pri kakšni jedi “skozi prste pogledala”. Toliko sva se navadila na ta ločevalni sistem prehranjevanja, da nama je večina jedi celo ljubših, če so ločevalne in sva jih tudi po dieti še jedla na tak način (kitajski riž brez mesa na primer – le zakaj sva prej noter vedno tiščala še meso?).
Videz in počutje sva z ločevalno dieto res zelo zelo izboljšala. Damjan nima več težav s kislino, šport je z manjšo težo občutno lažji (tudi tek, ki ga zares nisva marala, pa nama je nekako prešel v navado) in kupovanje novih oblačil nama je postalo veliko veselje. Res se splača potrudit, je pa res, da sva kar dolgo rabila, da sva v glavi dejansko razčistila, da morava spremenit prehranjevalne navade in življenjski stil nasploh. Ni dovolj samo shujšat. Če se ves čas med dieto veseliš, kako boš po dieti lahko spet jedel pice, hamburgerje in torte, potem se boš zagotovo zredil nazaj. Po dieti sva tudi midva kdaj jedla pico, pa hamburger in torto in podobne stvari, ki jih imava rada. Ampak pica je na jedilniku maksimalno 1x na mesec, pa še takrat si skupaj naročiva 1 in pojeva vsak pol, ker nama je ločevalna dieta toliko spremenila prebavo, da več kot pol pice enostavno ne uspeva pojesti. Karkoli jeva, če ni ločevalno, pojeva neverjetno malo, ker se je telo odvadilo kombiniranih jedi. Zato nikoli ne jejte naprej, ko ste enkrat siti. Recite, naj vam zapakirajo za domov (to se da zmenit v skoraj vseh restavracijah, ne le v picerijah).
To je v grobem najina izkušnja. Če se bova še kaj spomnila, bova še dodala. Upam, da bo komu v pomoč, ko se bo sam boril s kilogrami. Vso srečo vsem 🙂