10 fermentiranih živil, ki jih lahko pripravite doma

Recepti za fermentirano hrano in probiotike

Fermentirana hrana in probiotiki so znani kot zelo zdravi in to upravičeno. Zaradi mikroorganizmov, ki jih najdemo v teh živilih, je fermentirana probiotična hrana zelo koristna za našo prebavo, počutje in splošno zdravje.

Žal so proizvajalci probiotičnih izdelkov to izkoristili in ceno, ki jo v trgovini plačamo za probiotične izdelke, precej navili. To še posebej ni pošteno, ker je fermentacija zelo preprost postopek, ki še zdaleč ni drag. Pravzaprav je tako preprost, da ga z lahkoto izvajamo doma v svoji kuhinji. Tako si lahko sami naredimo celo vrsto probiotičnih izdelkov za občutno nižjo ceno, kot bi jo plačali v trgovini. Poleg tega pa bodo doma narejena živila še okusnejša in vsebovala bodo večjo količino koristnih mikroorganizmov kot kupljene različice.

Da dokažemo, kako preprosto je lahko fermentirana živila pridelati doma, smo pripravili 10 receptov, ki jim bo zlahka sledil vsak.

Fermentirana živila, ki jih z lahkoto pripravimo v svoji kuhinji

1. Kisla zelenjava

Ta kisla zelenjava spominja na zelenjavo, vloženo v kisu, vendar je priprava še veliko bolj preprosta. Zelenjavo preprosto prelijemo s slano vodo in pustimo, da mikroorganizmi naredijo svoje. Zelenjavo v receptu lahko zamenjate s poljubno drugo hrustljavo zelenjavo po lastnem okusu.

Sestavine:

  • 1 l vode
  • 3 velike žlice soli
  • 1 korenček
  • ¼ glave cvetače
  • 3 stebla zelene
  • 1 pekoč feferon (lahko izpustite, če ne marate pekoče hrane)
  • 1 lovorjev list
  • 2 veliki žlici jabolčnega kisa
  • 1 list zelja

Navodila:

  1. V loncu segrejemo vodo in v njej raztopimo sol. Lonec odstavimo in pustimo, da se voda ohladi.
  2. Medtem ko čakamo, da se voda ohladi, pripravimo preostale sestavine. Korenček narežemo na tanke rezine. Cvetačo nasekljamo na grižljaj velike kose. Zeleno narežemo na 2 cm velike koščke.
  3. V večjem loncu zavremo vodo in vanj potopimo 1-literski kozarec za vlaganje, da ga steriliziramo. V vrelo vodo potopimo tudi pokrovček kozarca.
  4. Iz kozarca zlijemo vso vodo in ga zelo tesno napolnimo z narezano zelenjavo. Pri vrhu kozarca pustimo 1-2 cm prostora. Če želimo mehkejšo zelenjavo, jo lahko najprej 5 minut kuhamo v vreli vodi in šele nato z njo napolnimo kozarec, vendar bo s kuhanjem zelenjava izgubila nekaj svojih hranljivih snovi.
  5. V ohlajeno slano vodo, ki smo jo na začetku pripravili, primešamo kis in vse skupaj vlijemo čez zelenjavo v kozarcu, da je kozarec napolnjen skoraj do roba. Zdaj vzamemo še zeljni list in ga tesno zatlačimo na vrh čez zelenjavo, robove lista pa zapognemo v kozarec. Če je list prevelik, ga lahko obrežemo. Zeljni list bo poskrbel, da narezana zelenjava ne bo priplavala na površje.
  6. Kozarec pokrijemo s pokrovčkom in ga pustimo stati na pultu. Vsak dan ga malo odtegnemo, da izpustimo plin, ki se sprošča med fermentacijo. Če imamo dostop do pokrova z vrelno veho, pa uporabimo to. V tem primeru pokrova ni potrebno odtegovati, saj bo vso delo opravila vrelna veha. Če opazimo, da zelenjava pri površini tekočine gleda ven, po potrebi dolijemo malo slane vode (v razmerju 2 mali žlički soli na 250 ml tople vode).
  7. Na pultu pustimo 3-5 dni, odvisno od temperature okolja. V toplem okolju fermentacija poteka hitreje kot v hladnem. Po 3 dneh lahko s čistim priborom preizkusimo košček zelenjave, da vidimo, če nam je okus všeč. Ko nam je všeč, kozarec tesno zapremo in postavimo v hladilnik. Zelenjava bo še naprej čisto počasi fermentirala v hladilniku, zato je dobro vsakih nekaj dni malo odviti pokrovček, da ven spustimo plin. Tako jo lahko hranimo 1 mesec.

Preden fermentirano zelenjavo postrežemo, jo vedno poizkusimo. Če je preslana ali prekisla, jo lahko na hitro splaknemo z malo vode.

2. Kislo zelje

Vsi poznamo kislo zelje, vendar pa se le redko kdo loti priprave doma. To je prava škoda, saj je priprava domačega kislega zelja izredno preprosta.

Sestavine:

  • 2 kg čvrstega zelja
  • 250 ml prevrete in ohlajene vode (če želite pospešiti fermentacijo, vodo zamenjajte z jabolčnim kisom)
  • 35 g soli
  • 1 lovorjev list
  • 4 zrna črnega popra

Navodila:

  1. Pripravimo veliko skledo, ki jo zelo dobro očistimo in splaknemo z vrelo vodo, da jo steriliziramo. Zeljnim glavam odstranimo zunanje liste, nato glave očistimo in jih narežemo na četrtine. Izrežemo trdo sredico, potem pa zelje zelo tanko narežemo ali naribamo. Zelo preprosto lahko to naredimo z uporabo mesoreznice, če jo imamo doma!
  2. Narezano zelje preložimo v skledo in ga dobro zmešamo s soljo. Nato zelje močno pretlačimo, da začne spuščati sok. Dodamo zrna popra in lovorjev list.
  3. Na zelje nalijemo prevreto in ohlajeno vodo. Če želimo postopek fermentacije pospešiti, lahko vodo zamenjamo s kisom. Na vrh zelja položimo velik krožnik ali kaj drugega, kar se prilega notranjosti sklede, da zelje obtežimo. Zelje nikakor ne sme gledati iz tekočine, da ne pride v stik z zrakom, saj se lahko sicer pokvari. Če je tekočine premalo, lahko dodamo še malo prekuhane slanice (v razmerju približno 15 g soli na 1 liter vode).
  4. Skledo z obteženim zeljem dobro pokrijemo s tesnim pokrovom. Da zraven ne pride zrak, lahko skledo tudi ovijemo s folijo.
  5. Skledo najprej 5 dni pustimo na sobni temperaturi (približno 20°C). Prostor naj ne bo pretopel, saj bo fermentacija sicer potekala prehitro. Po 5 dneh lahko zelje začnemo pokušati, vendar bo zelje veliko bolje fermentirano in tudi okusnejše, če ga pustimo stati še vsaj 3-4 tedne. Je pa priporočljivo zelje vsakih nekaj dni poskusiti. Ko nam je okus všeč, lahko zelje preložimo v manjše sterilizirane kozarce, poskrbimo, da je prekrito s tekočino, kozarce dobro zapremo in postavimo na hladno na 5°C, lahko pa tudi v hladilnik. V hladilniku bo kislo zelje zdržalo do 6 mesecev.

Če nam tekočina od kislega zelja ostane, je ne zavržemo. To tekočino lahko namreč uporabimo za pospešitev fermentacije kakšnih drugih živil. Za primer si lahko ogledate recept za fermentacijo gob.

3. Jogurt

Jogurt je eno od najpreprostejših živil za domačo pripravo. Potrebujemo le mleko in malo navadnega jogurta “za seme”. To je vse! Tako hitro in preprosto, da jogurta ne boste več kupovali v trgovini.

Navadni jogurt

Sestavine:

  • 1 l polnomastnega mleka
  • 100 ml navadnega polnomastnega jogurta

Navodila:

  1. Mleko v loncu segrejemo skoraj do vretja (nad 90°C). Nato pustimo, da se mleko ohladi na 40-45°C, kar lahko traja pol ure do eno uro. Zelo priporočljivo je temperaturo meriti s kuhinjskim termometrom, če pa ga nimamo pri roki, lahko v mleko pomočimo prst. Če nas mleko ne peče, ko vanj pomočimo prst, je že blizu naši telesni temperaturi, torej blizu 40°C. Mleko ne sme biti prevroče, saj bo sicer skuhalo in s tem uničilo vse mikroorganizme, ki iz mleka naredijo jogurt.
  2. Ko je mleko dovolj hladno, mu primešamo jogurt. Posodo pokrijemo in pustimo stati 6 ur, lahko pa tudi dlje, da se jogurt zgosti. Na tej točki je jogurt že pripravljen.
  3. Na pultu lahko jogurt pustimo stati do 1 dan, potem pa ga prestavimo v hladilnik, kjer ga hranimo, dokler ga ne porabimo.
Sadni jogurt

Sestavine:

  • 1 liter navadnega jogurta (po zgornjih navodilih)
  • 200 g sadja
  • sladkor po okusu

Navodila:

  1. Izberemo sadje, ki ga želimo primešati jogurtu. Če je sadje mehko (npr. banane, jagode, maline…), ga lahko spasiramo s paličnim mešalnikom. Če je sadje trdo (npr. jabolka), pa ga najprej malo pokuhamo in nato spasiramo. Sadje lahko, namesto da ga spasiramo, tudi narežemo na poljubno velike koščke.
  2. Navadnemu jogurtu primešamo pripravljeno sadje in sladkor. Sadni jogurt lahko porabimo takoj, ali pa ga pokritega hranimo v hladilniku.

4. Kefir

Domači kefir
Kefir doma preprosto naredimo s kefirjevimi zrni in mlekom

Za izdelavo domačega kefirja najprej potrebujemo kefirjeva zrna. Če poznate koga, ki že izdeluje svoj domač kefir, boste brez težav dobili kefirjeva zrna, saj se le-ta zelo hitro namnožijo in jih imajo ljudje kmalu preveč 😀

Sestavine:

  • 1 žlica kefirjevih zrn
  • 1 liter mleka

Navodila:

  1. Kefirjeva zrna damo v posodo, najbolje v kozarec ali steklenico. Prelijemo z mlekom in pokrijemo s čisto krpo ali papirnato brisačo.
  2. Pustimo stati pri sobni temperaturi 18-24 ur. V tem času se iz mleka naredi kefir. Ko je pripravljen, ga precedimo skozi cedilo, zrna pa shranimo ali pa jih vrnemo v čisto posodo in ponovno uporabimo za naslednjo porcijo kefirja. Kefir lahko več dni hranimo v hladilniku in postopoma porabimo.

Sadni kefir

Ni razloga, da ne bi svojemu kefirju dodali drugih okusov. Primešamo mu lahko pasirano sadje, vanilijo, cimet ali druge sestavine, ki jih imamo radi. Če želimo, ga lahko tudi osladimo z žličko sladkorja ali medu.

5. Kislo mleko in domača skuta

Kislo mleko je za domačo pripravo še celo bolj preprosto kot jogurt. Potrebujemo le surovo mleko, ali pa pasterizirano mleko, ki mu dodamo malo kislega mleka “za seme”.

Sestavine:

  • 500 ml surovega mleka

ALI

  • 500 ml pasteriziranega polnomastnega mleka
  • 1 velika žlica kislega mleka

Navodila:

  1. Mleko lahko nalijemo v eno večjo skodelico, lahko pa v 2 ali 3 majhne skodelice. Če uporabljamo pasterizirano mleko, žlico kislega mleka primešamo skodelici oz. ga enakomerno razporedimo med manjše skodelice.
  2. Skodelico pokrijemo s čisto krpo ali papirnato brisačko in pustimo stati čez noč. Mleko se bo strdilo in na vrhu se bo naredila plast kremaste smetane. Kislo mleko lahko pojemo takoj ali pa ga hranimo v hladilniku nekaj dni.
Skuta iz kislega mleka

Če želimo iz kislega mleka narediti skuto, uporabimo čisto bombažno krpo. Se spomnite plenic iz blaga? Prav te so najbolj uporabne za precediti kislo mleko.

Vogale krpe zvežemo skupaj, da dobimo neke vrste odprto culo. To culo obesimo nad kuhinjski pult, spodaj pa postavimo skledo, v katero se bo zbirala tekočina. V culo nato previdno preložimo kislo mleko. Tekočina se bo počasi precedila skozi krpo in ostala bo izjemno okusna, kremasta skuta. Kako dolgo bo postopek trajal, je najbolj odvisno od gostote tkanine, ki jo uporabite. Ponavadi traja cel dan, da se ustvari čvrsta kepica skute.

Tekočina, ki se nabere v skledi, ko cedimo kislo mleko, je sirotka, zato je nikar ne vrzite stran. To je zelo zdravo in uporabno živilo, ki ga lahko na primer uporabite pri peki ali vmešate v smutije.

6. Kombuča

Za pripravo kombuče bomo potrebovali “gobo”, poznano tudi pod angleško kratico SCOBY. Ta goba je simbiotska kultura bakterij in kvasovk, ki čaj spremenijo v fermentiran napitek imenovan kombuča. Če poznate koga, ki doma že dela svojo kombučo, vam bo brez težav odstopil kakšno plast svoje gobe, saj se jo lahko lepo loči na plasti. To gobo ponavadi damo v sladkan črni čaj, lahko pa tudi v zeleni čaj, kjer opravi fermentacijo. Ko je fermentacija opravljena pa lahko kombuči dodamo še vse mogoče sadne in zeliščne okuse po želji.

Kombučo lahko pripravimo v velikem kozarcu, najbolje takšnem za vlaganje z veliko odprtino, lahko pa uporabimo pretočno metodo. Pri pretočni metodi samo dodajamo čaj v posodo, ne da bi morali vso kombučo porabiti. Ta metoda je tudi bolj varna, saj ne rabimo gobe jemati iz posode in tako je manjša verjetnost, da vnesemo neželene organizme.

Sestavine za 5 litrov kombuče:

  • 5 l vode
  • 5-6 čajnih vrečk ali 5-6 zvrhanih žličk črnega čaja
  • 200 g sladkorja

Navodila za metodo v kozarcu:

  1. Pripravimo 5 litrov čaja, vanj vmešamo sladkor in ga ohladimo. Če nimamo dovolj velikega kozarca, pripravimo manj čaja, da ga bomo lahko nalili v kozarec in pustili nekaj centimetrov zraka pri vrhu.
  2. Na vrh čaja položimo gobo za kombučo (SCOBY), ki naj plava pri vrhu. Kozarec nato pokrijemo s pokrovom ali s čisto krpo in pustimo nekaj dni stati pri sobni temperaturi. Od temperature prostora je odvisno, kako hitro bo kombuča fermentirala. V toplem okolju bo postopek tekel hitreje kot v hladnem.
  3. Vsak dan lahko kombučo poskusimo. Ko nam je okus všeč, tekočino prelijemo v drug kozarec ali v več manjših kozarcev, ki jih hranimo v hladilniku. V velik kozarec pa nalijemo nov čaj in postopek ponovimo.

Navodila za pretočno metodo:

Za pretočno metodo bomo potrebovali posodo s pipico, da bomo lahko kombučo sproti točili po potrebi.

Za začetek pripravimo 5 litrov sladkega čaja (lahko več ali manj, odvisno od velikosti vaše posode). Ves ohlajen čaj prelijemo v posodo s pipico. Na vrh položimo gobo za kombučo (SCOBY) in pustimo nekaj dni, da se naredi kombuča. Vsak dan lahko malo poskusimo, da vidimo, če nam je okus že všeč. Ko je kombuča fermentirana do točke, ko nam je všeč, jo lahko začnemo uporabljati. S pomočjo pipice jo točimo sproti po potrebi.

Ko porabimo približno polovico, skuhamo nov sladek čaj, a tokrat le polovično količino. Ko je čaj ohlajen, ga preprosto dolijemo v posodo s pipico. Pri tem pazimo, da nalivamo z nežnim curkom. Če je naša goba (SCOBY) še mlada, jo lahko močan curek namreč poškoduje in zato potone na dno. Če se to zgodi sicer ni nič hudega. Včasih se goba zaceli in ponovno priplava na površje. Če se ne zaceli, bo še vedno delovala, na vrhu pa se bo počasi naredila nova goba. Ko nova goba dovolj zraste, lahko staro zavržemo in uporabljamo novo.

Še en namig: Če kombučo pustimo dalj časa stati, bo iz nje počasi nastal kis, ki ga lahko uporabimo enako kot vinski ali jabolčni kis. 😀

7. Jabolčni kis

Domači kis

Kis je eno od živil, ki ga uporabljamo skoraj vsi, vendar večina ljudi ne ve, da domača priprava kisa zahteva minimalno dela. Pripravimo lahko poljubno količino, saj se nam kis ne bo pokvaril, hranimo ga namreč lahko tudi več let.

Navodila:

  1. Poljubno količino neškropljenih jabolk narežemo ali nastrgamo in iz njih s sokovnikom ali pa z rokami iztisnemo sok. Ta sok v posodi pokrijemo s krpo in ga pustimo pri sobni temperaturi stati nekaj tednov. V 4-5 tednih se bo spremenil v jabolčno vino.
  2. Mlademu jabolčnemu vinu dodamo skodelico kakovostnega jabolčnega kisa in ga ponovno pokrijemo s krpo. Čez še nekaj tednov bo nastal jabolčni kis, ki ga lahko začnemo uporabljati takoj. Če želimo, ga lahko pretočimo v steklenice, ali pa pustimo v posodi. Uporaben ostane več let.

8. Droži za kruh iz kislega testa (Kruh z drožmi)

Da pripravimo droži, potrebujemo le moko in vodo. Tako preprosto je.

Sestavine:

  • 250 g bele moke
  • 250 ml mlačne vode

Navodila:

  1. dan: 50 g moke zmešamo s 50 ml mlačne vode. Pokrijemo s papirnato brisačko in 24 ur pustimo stati pri sobni temperaturi.
  2. dan: Ponovno zmešamo 50 g moke in 50 ml mlačne vode. Mešanico primešamo mešanici od prejšnjega dne. Ponovno pokrijemo in pustimo stati 24 ur pri sobni temperaturi.
  3. dan: Ponovimo vajo. Ponovno zmešamo 50 g moke in 50 ml mlačne vode. Mešanico primešamo mešanici od prejšnjega dne. Ponovno pokrijemo in pustimo stati 24 ur pri sobni temperaturi.
  4. dan: Zdaj bi se počasi morala opaziti aktivnost v posodici, vidni bi morali biti majhni mehurčki. Ponovno zmešamo 50 g moke in 50 ml mlačne vode. Mešanico primešamo mešanici od prejšnjega dne. Ponovno pokrijemo in pustimo stati 24 ur pri sobni temperaturi.
  5. dan: Mešanica bo zdaj precej aktivna. Če ne opazimo nobene aktivnosti, jo ponovno nahranimo s 50 g moke in 50 ml vode. Če je aktivna, smo pravkar pridelali droži. Zdaj moramo le še slediti receptu za kruh z drožmi 🙂

Za droži je potrebno skrbeti in dodajati hrano (moko in vodo). Če vemo, da nekaj časa ne bomo pekli kruha, je najbolje droži postaviti v hladilnik v dobro zaprti posodici. Dan preden bomo pekli kruh, droži preprosto vzamemo iz hladilnika, odstranimo približno polovico, preostanek pa zmešamo s 100 g moke in 100 ml vode. Nato pustimo ves dan stati na sobni temperaturi.

9. Pekoča omaka iz čilija

Za vse ljubitelje pekoče hrane imamo krasen recept za fermentirano čili omako. Kako močno pekoča bo omaka določamo s količino čilija, ki ga uporabimo, saj lahko del čilija nadomestimo s papriko. To pomeni, da lahko s tem receptom naredimo blago ali pa močno pekočo omako.

Sestavine:

  • 1200 ml mlačne vode
  • 6 žličk soli
  • 500 g čilijev (za manj pekočo omako lahko del čilijev nadomestimo s sladko papriko)
  • 6 zrn česna
  • ½ čebule

Navodila:

  1. V loncu zavremo vodo in v njej raztopimo sol. Lonec odstavimo in pustimo, da se voda ohladi.
  2. Čilije prerežemo na polovice. Če želimo manj pekočo omako, lahko odstranimo semena, za še manj pekočo omako pa del čilijev nadomestimo s sladko papriko, v tem primeru paprike narežemo na tanke rezine. Čebulo in česen sesekljamo.
  3. Sestavine enakomerno razporedimo v velik kozarec za vlaganje, na vrhu pa pustimo nekaj centimetrov prostora. Vse prelijemo z ohlajeno slano vodo, dokler niso sestavine popolnoma potopljene v tekočini. Da ne priplavajo na površino, uporabimo manjšo utež, lahko pa tudi majhno vrečko napolnimo z vodo, jo dobro zapremo in namestimo na vrh namočene zelenjave. Vse skupaj rahlo pokrijemo s krpo, ki jo na kozarec pritrdimo z elastiko.
  4. Kozarec postavimo na hladen prostor, na primer v klet ali shrambo in pustimo stati 5-7 dni. Ko opazimo mehurčke, lahko vse sestavine s tekočino vred preložimo v večjo posodo in jih s paličnim mešalnikom spasiramo. Če nam je všeč bolj kisla ali bolj sladka omaka, lahko na tej točki dodamo še malo kisa ali malo medu in potem vse skupaj spasiramo. Naj vas ne skrbi, če je omaka na začetku zelo pekoča, saj bo po 1-2 tednih z dodatno fermentacijo izgubila nekaj ostrine.
  5. Na koncu omako prelijemo v manjše kozarčke ali stekleničke. Pokrovčkov ne smemo do konca zapreti, le nežno pokriti, saj se bo zaradi nadaljnje fermentacije sicer v kozarčkih nabral plin in jih lahko v hladilniku raznese. Če kozarčke le rahlo pokrijemo, bo plin lahko sproti uhajal in ne bomo imeli težav.

10. Fermentirane gobe

Gobe se da odlično fermentirati. Za lažjo in hitrejšo fermentacijo priporočamo uporabo tekočine od kislega zelja, saj ta že vsebuje visoko koncentracijo laktobakterij, ki so potrebne za ta tip fermentacije (mlečnokislinsko fermentacijo). Gobe lahko fermentiramo tudi s pomočjo slanice, vendar se lahko včasih zgodi, da pride do alkoholne fermentacije še preden se zažene mlečnokislinska fermentacija, zato je bolje dodati prave bakterije že na začetku.

Sestavine:

  • 250 g šampinjonov (ali drugih gob)
  • 100 ml jabolčnega kisa
  • 200 ml tekočine od kislega zelja
  • 1 vejica rožmarina
  • 3 zrna česna
  • 5 g soli

Navodila:

  1. Gobe najprej dobro očistimo in operemo z mlačno vodo. Če so gobe velike, jih narežemo na 2-3 cm velike kose.
  2. V manjšem loncu zavremo vodo, vanjo damo gobe in jih na hitro pokuhamo, 2-3 minute bo dovolj. Lonec odstavimo in gobe takoj vzamemo iz vode ali jih vlijemo na cedilo. Pustimo, da se ohladijo.
  3. Česen drobno nasekljamo. Nato damo gobe, česen, rožmarin in sol v kozarec. Najboljši bo 500 ml kozarec za vlaganje, če nimamo dovolj velikega kozarca pa lahko uporabimo tudi več manjših. Gobe prelijemo s tekočino kislega zelja in jabolčnim kisom.
  4. Gobe morajo biti potopljene v tekočini. Če je tekočine premalo, lahko dodamo še malo prevrete in ohlajene vode in dodatno žlico kisa.
  5. Kozarec pokrijemo s papirnato brisačko in pustimo 48 ur stati na sobni temperaturi. Po 48 urah jih postavimo v hladilnik in lahko začnemo uporabljati.

Želite še več receptov?

To je naših 10 receptov. Si želite doma s fermentacijo izdelati še kaj? Če tega, kar iščete, niste našli tukaj, nam lahko pišete na naslov [email protected] in z veseljem bomo za vas poiskali informacije ali izdelali recept.

Kako fermentirano hrano pogosteje vključiti v jedilnik

Ljudje se pogosto zavedajo vseh koristnih učinkov, ki jih ima fermentirana hrana na naše zdravje, ne vedo pa, kako različne probiotike pogosteje vključiti v svoj jedilnik. Tukaj je nekaj predlogov, ki bodo popestrili vašo prehrano na zelo zdrav način:

  • probiotični jogurt primešajte v porcijo kuskusa
  • skuto namažite na kruh ali pa naredite skutin namaz
  • kimči vmešajte v zelenjavno juho
  • mešani solati dodajte fermentirano kislo zelenjavo
  • v smuti dodajte kefir
  • namesto jušne osnove uporabite miso
  • za zajtrk si pripravite polento s kislim mlekom

Ko uporabljamo fermentirana živila, je treba paziti, da jih ne uporabljamo v zelo vročih jedeh, saj lahko visoke temperature uničijo žive mikroorganizme in s tem tudi vse koristne učinke probiotikov.

Razlika med vlaganjem in fermentiranjem

Fermentacija in vlaganje v kisu sta dve zelo različni metodi, a včasih ju ljudje enačijo med seboj, ker v obeh primerih gre za kisanje živil, ki zelo podaljša rok uporabe. Razlika je v tem, da pri fermentaciji bakterije vrste Lactobacillus proizvajajo mlečno kislino, ki živilu da kisel okus, zato bi lahko rekli, da kislost prihaja od znotraj. Pri vlaganju pa živilo namočimo v kis in to živilo zato postane kislo, tako da lahko rečemo, da kislost v živilo pride od zunaj.

Vas zanima več o fermentaciji?

Več o samem postopku fermentacije in kako mikroorganizmi spreminjajo našo hrano si lahko preberete v članku Fermentacija: Čudež mikroorganizmov.

Vas zanima, kako probiotiki in fermentirana hrana pomagajo našemu telesu in zdravju? Vse o tem najdete v članku Fermentirana živila in njihovi učinki na zdravje.